Zdi se, da se je s širjenjem storitvenih dejavnosti življenje za samske izboljšalo, a po drugi strani ni poceni, kar pokaže že hiter pregled stroškov: najemnina stanovanja ali odplačevanje stanovanjskega kredita, nakup in vzdrževanje avtomobila, v rokah samskih ljudi je tudi velika večina mobilnih telefonov z višjimi računi. Zato se namensko za samsko življenje pogosteje odločajo tisti na visokih položajih in z dobro plačo, ki jih pri nas ni veliko.

Druge v takšno situacijo pripelje življenje. Marija finančno čez mesec še potegne začetek s koncem. “Zagotovo pa je finančna varnost v partnerstvu večja, stabilnejša,” je prepričana. In res so v tej točki poročeni na boljšem, kažejo podatki: pred upokojitvijo ima par dvakrat več denarja kot dva samska in redkeje se zgodi, da so revni. Razlog – denarja, ki so ga primorani vlagati in privarčevati zaradi otrok, ne porabijo za razsipno življenje, kosila v restavracijah, potovanja …

Pogled v prihodnost – kakšna bo torej neodružina, ker da je klasična kot institucija definitivno v krizi, opisuje Kasidie: “V vladavini užitka namreč ne služi namenu, saj je dolgotrajno zvezo, zakon, nemogoče obdržati, utemeljevati na ideji večne sreče, užitka, zadovoljstva. Zato poskušamo razviti nove modele čustvenih odnosov, od serijske monogamije do ločenega življenja v zvezi, a zdi se, da niso dovolj uspešni. In če je družina kot osnovna celica družbe v krizi, potem je v krizi tudi družba. Če pa prenehamo svet opazovati zgolj z vidika zahodne družbe, bomo videli, da je družina zelo vitalna institucija tako na Vzhodu kot na Jugu.

Da je model, ki vključuje dogovorjene poroke, zakone, veliko superiornejši za preživetje vrste. Na Zahodu smo namreč tako zakomplicirali zgodbo o ljubezni, ko smo jo povezali s smislom življenja in z življenjsko srečo, da smo ob tem izgubili vero vanjo. Posledica? Vse manj in manj otrok. Čez petdeset let tako že lahko pričakujemo biološko tranzicijo in v nekem civilizacijskem cunamiju bo naše gledanje na ljubezen, srečo, družino, otroke postalo del zgodovine.”